Kot kaže je rtc Krvavec za malenkost spremenil predstavitveno spletno stran. Ok, recimo za malenkost boljša in bolj pregledna -> kar je poglavitno. Kar pa je bistveno zame in mogoče še za kakšnega zimskega navdušenca, je cenik smučarskih kart za sezono 2007/2008. Da da, spet bomo zapravljal.
Končno čas za tipkanje po dveh hitrih tednih. Ni bilo ne časa, ne volje da bi kliknil na moj blog in dodal še en post več, ki ga bo konec koncev mogoče itak prebral samo naključni mimoidoči gost.
Pretekli dnevi so bili zame bolj kot ne naporni, hkrati pa osvežujoči. Nekje na sredini tega meseca sem po dolgem času začutil vonj morja, kasneje pa še skočil vanj. Dan po prihodu domov, se je pričel SANJSKI festival Sanje pod Krvavcem ->zastonj odbojka, več kot odlični koncerti, čitalnica in še pa še. Nekaterim je dogajalo ves teden, meni pa le do srede. V četrtek sem se z Ekipo Igriščarjev odpravil gonit kolo od Izole, mimo Postojne in Dolenjskih Toplic do Kranja. Vsega skupaj okoli 360 km, štiri slabo prespane noči, prav tako štirikratni defekt na istem kolesu na isti gumi, slabost v drugi noči, močna lakota vsak dan, veliko dobre volje, zelo veliko zanimivih in zabavnih ljudi (kolesarjev in organizatorjev) in neprecenljiva izkušnja. Po skupnem seštevku smo pristali na petem mestu, po najbljižnjem povprečnem času. Definitivno grem(o) drugo leto spet.
Kaj pa delam trenutno? Tri dni po prihodu domov pobiram milijarde hrušk po razmočenih tleh (blatna prst, blatne hruške), ki sta jih z dreves zmetala veter in nevihta, hkrati pa premišljujem zakaj za vraga nič novega ne napišem na blog in kako je mogoče da se že drugi teden začne šola. Med preprepre(+1997x) kratkimi počitnicami sem se odločil da bom na blogu izbral tako obliko, ki mi bo všečza vse večne čase, da na blog ne bom pisal preosebnih stvari (npr: zmanjkalo mi je gat, umrl mi je hrček) in pretipičnih stvari, to so ponavadi teme o tem, kakšni so ljudje (otroci so razvajeni, ljudje so lažnivci), ker to že vsi itak vemo. Pisal bom nekaj malega o tem kaj počnem, kaj sem naredil, kaj sem doživel, pisal bom o tem kaj se dogaja v naši "prelepi" občini, v Cerkljah, sem ter tja pabom napisal tudi kakšno bedarijo. Brez tega vendar ne gre!
GUD BAY
Sicer Slovenska obala, ampak kva čmo, takla mamo. Na morje sem hodil z družino v otroških za en dan, vedno na Slovensko obalo. Nikoli za več dni. V četrtem razredu pa končno prvič, sicer s šolo 14 dni. In nekaj let tišine, le sem ter tja sem videl nekaj modrine in slišal malo valov. Pa spet nič. Letos pa spet in to ne samo za 14 dni ampak za tri dni na morje. Jeeej, na Slovensko obalo v Portorož se kopat, namakat, plavat, tunkat in še na en sladoled, s prijatelji in prtljago. :) ajd
samo posredujem naprej...
from Zakladi Interneta:
"
15. oktobra bodo blogerji po vsem svetu sodelovali v akciji Blog Action Day. Vsak izmed sodelujočih blogerjev bo na ta dan napisal nekaj o okoljo. Vsak izmed nas je mala riba, toda če se organiziramo in združimo lahko dosežemo, da nas poslušajo.
Cilj projekta je, da se začne razmišljati o prihodnosti in naših vplivih nanjo.
Ko zunaj postane prevroče za delo in počitek v senci, se odpravim not v hišo, rešit k
ak sudoku, prebrat kak članek v reviji ali časopisu ali enostavno prižgat tv in gledat. In izgleda da se v popoldnanskem času ne najde ne zanimivega filma, ne dobre oddaje. Kaže da televizijci vzpodbuja ljudi da sredi dneva ne sedijo oz. ležijo pred televizijsko škatlo. Vseeno pa obstaja ena oddaja, ki jo nekateri (za moje pojme so to naivneži) obožujejo. Naslov se glasi Srečna linija. Izgleda da so na kup nametali nekaj blond voditeljic, ki so se napiflale nekaj stavkov: "kličite, kličite, seštejte vsa števila na sliki, kličite, ne žal napačni odgovor, 350 €!, kličite, nič imate za izgubiti..." Ko bi ne te bljonde govorile enih in istih stavkov in ko bi se ne drle ampak bi res normalno govorile, bi bila kakovost oddaje gotovo boljša. Za povrh vsega tega pa gledalce naravnost nategujejo:
Voditeljica: koliko je seštevek števil?
klicatelj 1: 1552
Voditeljica: ne, žal ne, škoda.. Ampak gremo dalje!
Voditeljica: koliko je seštevek števil?
klicatelj 2: 1552
Voditeljica: ne, žal ne, škoda.. Ampak gremo dalje!
Voditeljica: koliko je seštevek števil?
klicatelj 3: 1552
Voditeljica: ne, žal ne, škoda.. Ampak gremo dalje!
184+61+79+194+231+44+301+138+8+312 slučajno ni 1552?
184+61+79+194+231+44+301+138+8+312 = 1552 !
Sicer samega konca nisem videl, ker se mi ni dalo in semi je zdelo tudi nesmiselno gledat in ne vem kakšna naj bi bila pravilna rešitev. Dejstvo pa je in en bravo televizijcem da so se spomnili tako preproste oddaje da lahko tako preprosto zaslužijo in ožamejo ljudi denarja. Kljub blondinkam v ekranu.
Čeprav se tiste, celotedenske sanje šele približujejo, pa jaz vseeno sanjam vsako noč. Kot normalen človek, pa četudi nisem normalen. Danes, oziroma včeraj so mo končno po dolgem času uspele lucidne sanje. V otroštvu sem jih imel velikokrat, in se mi ni zdelo nič posebnega, nato pa so nekje izpuhtele, za nekaj let. Ko pa sem kak teden, dva nazaj prebiral Lucidne sanje v Sloveniji, sem si rekel da jih hočem nazaj. Nisem si ravno držal vseh napotkov da si moram vsako jutro zapisovati sanje in jih spravljati, sem se pa vsako jutro poskušal zapomniti kaj sanjam in vsak večer sem si preden sem zaspal govoril da se moram
zavedati da sanjam. In po dolgem času mi je le uspelo. Kdo ve, mogoče bi mi žeprej uspelo če bi šel točno po načrtih. Danes v sanjah še nisem pretiraval s spreminjanjem njih, ker sem se bal da se bom zbudil. Priporočam vsem, super je. In baje da se ljudje (čeprav sam malo dvomim v to), v sanjah celo srečujejo. Kul!
pa še en KLIK
Za vse gorenjske blogerje in blogerke:
From Kaspar blog:
Pripravljam srečanje blogerjev z Gorenjske. Nekaj blogerjev je idejo že podprlo. Po pogovoru s Saily, sem se odločl za naslednje vremenske pogoje srečanja:
Sobota, 18. avgust 2007
Picerija Bolero, Naklo
17:00
Terasa nudi odličen pogled na cesto.
Nekateri me boste tepli, saj sem srečanje pripravil v neposredni bližini mojega doma. Argumentiram:
- boljše vzdušje za zaključeno družbo je na vasi kot v mestu
- sem organizator
- itak bi se skregali, če bi vsak predlagal svojo možnost
- velike pice
Po jedi in pijači gremo lahko odigrat še kako igro biljarda v klubsko.
Na srečanje vabim vse gorenjske blogerje, kdor pa bi bil pripravljen priti iz bolj oddaljenih koncev Slovenije, pa je prav tako dobrodošel.
Prijave zbiram v komentarjih in preko maila (rok.kaspar [afna] gmail.com).
Še zemljevid, ki mi ga je poslala Saily. Kot je že sama napisala, se nekje na sliki nahaja krožišče, ki je novost v Naklem:
-----------------------------------------
Vabljeni, čeprav mene ne bo, ker bom okoli 100km bolj na jugu :)
Kot kaže se nekateri predsedniški kandidati zelo dobro zavedajo moči interneta in to pridno izkoriščajo. To so 
Mitja Gaspari, 
Lojze Peterle, 
Jože Andrejaš, 
Danilo Tűrk...
Sicer me sama politika ne, mogoče še ne zanima, pa je vseeno lepo pogledati da vedno več ljudi, tudi politikov zabija čas za računalniki. No, nekateri kljub temu tega ne počnejo, pa čeprav se blog kar sam od sebe napolnjuje. Mitja Gaspari je do sedaj napisal šele en prispevek, vse druge prispevke mu je pa pisal nekdo drug, razen če o sebi piše v tretji osebi. Lojze Peterle za razliko od Gasparija ni napisal še nobenega prispevka (vsaj videl nisem), je pa zato njegov pisec toliko bolj priden in skoraj vsakodnevno, tudi večkrat dnevno zapolnjuje njegov spletni dnevnik in ima tudi daleč največ prispevkov od vseh kandidatov. Jože Andrejaš blog piše čisto sam, kar je dobro, kar je slabo pa da precej redko. Dr. Danilo, kot piše na njegovi spletni strani in njegovem blogu, blog je odprl tri dni nazaj, piše ga sam in njegovo povprečje je skoraj en zapis na dan. Današnjega še ni.
Okoli naše hiše se že nekaj časa potika jež, malo postopa naokoli, mačkam krade mleko, izziva psa in malica slive, jagode, hruške... Včeraj sem ga zopet ugledal in posnel:
(slaba kakovost, se opravičujem)
Ker pa jež ne bi bil jež, če bi ne imel na hrbtu sadežev (hrušk ni blo), sem mu dodal nekaj margolan na njegove bodice. Ježu ni bilo nič in tudi sadje mu je kmalu padlo s hrbta.
Sicer so pa te živali baje zelo glasne še posebno ko se parijo in zganjajo podobne traparije. Ko sem bil mlajši sem si ježe predstavljal kot okretne, počasne živali a se tukaj še kako dobro vidi da so lahko kar hitre. Za obrambo je znano da se zvije v klobčič, na videu se pa, če se močno prisluhne, tudi sliši ta piha, podobno kot maček. Sem se pa malo
pozanimal in izvedel da jež živi od štiri do sedem let v ujetništvu pa celo do 16 let. Če to izračunamo pri človeku je na zemlji 75 let, če nas ugrabijo nezemljani, pa okoi 190 let. Razširjeni so po Evropi, Afriki, Aziji in Novi Zelandiji. Čudno, nisem zasledil da bi bili v Avstraliji.
Kaj pa sem se naučil ko sem opazoval ježa?
-da če se postavi na noge, je kar velik....
-da jež lahko kar močno piha, če se mu približaš, ko na primer malica
-da zna kihniti
-da je lahko hiter
-da če je električni pastir priključen, se ga ni pametno dotikati
Ko sem na SloBlogi.net nekajkrat na teden kliknil na slikico Drugi svet (pisal je da bo ne
kj za blogerje... in jst k se mam za res privrženga blogerja, sm mogu vidt) ker me je zelo zanimalo kaj je to za en tič, sem že počasi (v bistvu ne počas, kr hitr) izgubljal potrpljenje, ker se sama stran ni premaknila nikamor. In ko sem se odločil da bom končno nehal klikati, ker se mi je zdelo da je to spet en butast projekt ki se je ustavil, sem nablogu Pi.Roman zagledal: "V nedeljo, 5.8.2007, tri dni pred napovedano otvoritvijo, je medmrežju vrata odprl Drugi svet." (Ja sej, sam d neham preverjat je pa kuj na net.) Ampak vseeno, končno inovativna zamisel za vse blogerje in super oglaševanje, za ljudem neznane a dobre bloge.
Pi.Roman: "Kakorkoli, povabljeni smo v Drugi svet,1 ki obljublja dnevni izbor najboljših prispevkov celotne blogosfere.2 Če sem prav razumel, bo naše prispevke spremljala »šestčlanska uredniška ekipa s podporo večje skupine blogerjev«. Na kakšen način bo skupina blogerjev pomagala, ni pojasnjeno, šefi pa obljubljajo, da bodo prednost dajali »kvalitetnim, pozitivno naravnanim, realnim prispevkom«. Obljubljajo tudi, da ne bodo izpostavljali posameznih blogov (avtorjev, op.a.), ampak dobre prispevke. Tisti »dobri« bodo potem izpostavljeni in za boljši pregled razvrščeni v eno izmed osmih kategorij."
VooDooWop Pictures zasedba nekih fantov, igralcev, režiserjev s smislom za humor (smisu za humor je fizikalno relativna stvar, zato je to lahk enim smešn, enim pač ne), ki snemajo kratke skeče in jih potem s pomočjo YouTube objavijo in prikažejo širnemu (bolj ali manj) svetu.
Enega igralca sem zasledil v zelo nehumoristični nanizanki, ki je na sporedu od ponedeljka do petka okoli pol polnoči (po mal bolj humoristični nanizanki Joey).
Ker ljudje ne znamo drugega kot ponavljati za drugim, tudi jaz ne bom izjema (jst že cel lajf ponavlam za drugim..) in bom ponavljal za simhaemom (upam da sem prov napisu). Spodaj se pojavlja seznam mojih naj 5 tujih bendov:
1. plac: Naj bo skupina z otoka U2. Dober, ne preveč trd rock, kul naglas, kul glasba.
2. plac: Skupina, ki jo skorajda nihče ne pozna, ne vem
zakaj, meni je dobra muska, dober ritem ki spominja na rock'n'roll. Ok Go
3. plac: slavni Red Hot Chili Peppers... no comment
4. plac: Cold Play... Kopija U2? Drgač ma pa res, visok glas tipo :P
5.plac: Nekaj bolj težkega, čeprav ne poznam veliko komadov, se mi zdijo tisti ki jih poznam toliko boljši...
Poleg vsega tega pa še Placebo, Nirvana (pa lih ne, sam recmo, da ne bo tok prazn), maroon 5... (pa sj so še, jih bom še napisal, sam zele je nekj z mojo glavo narobe -mam fejk glavo-, pa se jih ne morm spomnt
To pišem ker se mi zdi zanimivo, čeprav si nisem zapomnil (ravnokar s Svet-a) preveč, bom napisal tisto kar sem si. Vsako leto (al kaj al kako) naj bi se srečali na Roglji, verjeli pa naj bi da so nas ustvarili (ali pa naredili, če gremo globje v neznane izraze) vesoljci. Kot kaže zelo radi sedijo na tleh in govorijo da meditirajo. Pravijo da tako najdejo tišino v sebi (jst pa pravm d če je vse tih je dolgčs, pa za meditacijo raj kšnkumad na računalnik zavrtim) Raeliej, naj bi se srečal z vesoljcem, ampak naj ne bi bil edini, neki francoz naj bi jih že 3krat videl (mogoče pa je bil vremensk balon, alpa oblak, alpa mavrca?). Zimsko smučišče Roglo, pa je sredi poletja (se prav tele dni) obiskala tudi ženska ki naj bi klonirala človeka.
Super blog zgodba o navidezni resničnosti. Res spominja malo na Matrix a vseeno je zgodba sama zanimiva, napeta... Res pisec s talentom.
